Je, zlasti med starejšimi, pogost klinični problem.
Rama je kompleksna struktura sestavljena iz treh kosti: nadlahtnice, lopatice in ključnice, dveh sinovialnih sklepov, ki povezujeta nadlahtnico z lopatico in ključnico z lopatico ter povezave med lopatico in prsnim košem.
Osrednji ramenski sklep je sklep, ki povezuje nadlahtnico z lopatico (glenohumeralni sklep). Je kroglast (konveksna sklepna površina ima obliko krogle, konkavna pa je njen odlitek) večosni sklep, ki je pri človeku od vseh sklepov najbolj gibljiv.
Sklep tvorita dve kosti: nadlahtnica (os humeri) in lopatica (os scapulae), na katerih se nahajata sklepni površini: glava nadlahtnice (caput humeri) in ponvica lopatice (cavitas glenoidalis scapulae).
Sklep je zaradi majhne konkavne površine ponvice, tanke ter ohlapne sklepne kapsule brez močnih prečnih ligamentov in širokega razpona gibov, precej nestabilen.
Stabilnost mu povečujejo mišice in kite rotatorne manšete: s sprednje strani subskapularis, z zadnje pa supraspinatus, infraspinatus in teres minor.
Nad sklepom med nadlahtnico in lopatico se nahaja sklep med lopatico in ključnico - kostna streha rame, ki povezuje kostni odrastek lopatice z zunanjim delom ključnice. S sklepom med prsnico in ključnico je rama povezana s prsnim košem.
Da lahko kite rotatorne manšete pod kostno streho rame tečejo gladko, imamo pod kostnim izrastkom lopatice subakromialno burzo.
Pomembna struktura rame je tudi kita dolge glave dvoglave nadlahtne mišice (biceps brachialis), ki flektira ramo. Poteka po sprednji strani nadlahti in je ovita v sinovialno ovojnico.
Potencialnih vzrokov za bolečo ramo je, zaradi njene kompleksnosti, veliko.
Pri mlajših je najpogostejši nestabilnost ramenskega sklepa, pri starejših pa obsklepne degenerativne spremembe (tendinopatije kit rotatorne manšete).
Ramenski sklepi in obsklepne strukture so lahko prizadeti pri vnetnih revmatskih boleznih (revmatoidni artritis, seronegativni spondiloartritisi) in sistemskih bolezni vezivnega tkiva (sistemska skleroza), bolečina pa je lahko v ramo tudi prenesena, najpogosteje iz vratu, lahko pa tudi iz notranjih organov (leva rama-srce, desna rama-žolčnik).
Natančen opis bolečine, podatki o poklicnih obremenitvah in obremenitvah v prostem času ter klinični pregled so, poleg slikovnih preiskav, od katerih je zelo poveden in hitro dostopen UZ, pomembni pri opredelitvi bolečine.
